Prijatelj je delal v manjši proizvodnji kovinskih konstrukcij in je imel tistega dne res ogromno dela, saj je želel svoje naročilo zaključiti pred rokom. Med premikanjem težkega kosa materiala je želel “samo še to” urediti – kljub temu, da ni imel zaščitnih rokavic. Ko je popravljal položaj plošče, mu je ta zdrsnila in poškodovala roko.
Čeprav poškodba ni bila življenjsko nevarna, je vseeno zahtevala večtedensko bolniško odsotnost. Prijatelj je priznal, da je zaradi naglice in podcenjevanja tveganj sprožil nesreče pri delu, za katero ve, da je sam kriv. Kljub temu so nesreče pri delu nepredvideni dogodki, ki se zgodijo med opravljanjem dela. Mednje štejemo vse telesne poškodbe in trajne posledice, pa tudi začasno ali trajno nezmožnost za delo ter drugo materialno škodo. Do njih lahko pride v proizvodnji, v pisarni, na gradbišču ali celo pri delu od doma. Vzroki so pogosto neuporaba zaščitne opreme – denimo zaščitnih rokavic, čelad, varnostne obutve in zaščitnih očal. Delo v naglici in pritisk rokov spodbujata prehitro izvedbo nalog in preskakovanje varnostnih postopkov, pri čemer svojo vlogo igrata tudi utrujenost in nadurno delo. Pogosti so še nepoznavanje pravilne uporabe strojev, nejasna navodila in neustrezno uvajanje novih zaposlenih. Razlog je lahko tudi slaba organizacija dela, neurejen delovni prostor, spolzka tla ali nepravilno shranjeno orodje in material.
Nesreče pri delu vključujejo telesne poškodbe, kot so zlomi in ureznine, lahko pa imajo tudi psihološke posledice, na primer strah in stres. Posledice so lahko dolgotrajna bolniška odsotnost, finančna škoda za delavca in delodajalca ter morebitni inšpekcijski postopki. Zato je ključno, da preprečimo nesreče pri delu z rednim izobraževanjem o varnosti, praktičnimi prikazi pravilne uporabe opreme in stalnim obnavljanjem znanja.